Svetovno univerzitetno prvenstvo, Kalmar 2018

In je za nami. Svetovno univerzitetno prvenstvo, vrhunec sezone, najboljša pripravljenost in dober rezultat. Tako bi bilo v idealnem scenariju, ki pa ga je v realnosti težko doseči.

Po dobrem začetnem delu sezone sem si vzel nekaj prostih dni, da sem opravil manjkajoče izpite v poletnem semestru in začel s pripravami na svetovno prvenstvo. Od začetka je šlo vse po planu, treningi so bili dobro izvedeni in regeneracija je bila super. No, po 3 tednih velike obremenitve stvari niso bile več tako super. V vročini, ki je zajela evropo letošnje poletje sem očitno malce pretiraval s treningi in naredil klasično napako, ko nisem poslušal svojega telesa (glava hoče, telo se upira). To neumnost sem seveda plačal s slabimi vrednostmi krvi in pretreniranostjo. Ta se je zavlekla tudi v teden tempiranja forme in tako je moja odlična pripravljenost ostala zgolj ideja na papirju ali če se izrazim drugače: na nivoju solidne. Ne morem opisati kako sem jezen na samega sebe in na svojo trdoglavost. No, še ena življenska lekcija, ki mi bo ostala v spominu. Poleg vsega tega pa se me je dan pred tekmo lotil še prehlad. Ko ima hudič mlade jih ima veliko.

Da preidem na tekmo. Format študentskih tekmovanj je sprint razdalja (0,75 km plavanja; 20 km kolesa; 5km teka). Plavanje je potekalo v kanalu v centru mesta, zgolj v eno smer in brez obratov na bojah. To se mi je kar dopadlo. Brez prerivanja in udarcev seveda ni šlo, saj 80 moških istočasno na ozki progi v vodi pač brez tega ne more. Splaval sem nekje v prvi polovici, celo pred kasnejšim zmagovalcem. Sledil je kolesarski del, moj najtežji na vseh dirkah sploh. Kocke na cesti, 90 in 180 stopinjski obrati ter dež vsekakor proge niso naredili lažje. Probal sem se držati v vodilni skupini kolesarjev, vendar mi noge in pljuča niso dala tega veselja. Tako sem izpadel v zasledovalno skupino, kjer sem ostal do tekaškega dela. Tudi tek ni bil bogvekaj, noge niso bile prave in tako sem končal na 46. mestu od 79. tekmovalcev. Ja, dokazal sem da več ni vedno boljše. To sem sicer že vedel, vendar sem za vsak slučaj še moral sprobat (malo šale :))

Je bila pa tekma lepa izkušnja. Prav tako se mi je dopadla Švedska, kjer smo si uspeli poleg Kalmarja (kjer smo bivali), na kratko ogledati še Stockholm. Malo manj smo bili sicer navdušeni nad cenami v kavarnah in gostilnah, kjer stane kava od 4 € navzgor, kepica sladoleda tudi tu nekje in veliko pivo okoli 8 €. Uživanje na soncu v kakšnem kafiču torej ni bilo na dnevnem redu. Smo pa zato čas izkoristili za kolesarski izlet dan po tekmi in ogled gradu v okolici mesta.

V planu za to sezono sem imel narediti še kakšen Ironman 70.3 oz. “polovičko”, vendar bom po obisku doktorja čas raje posvetil obnovi telesa ter polni regeneraciji in upal, da se obnovim čimprej in se solidno pripravim vsaj na Poreč half distance.

Rezultati

Članek študentske športne organizacije